JA SOCCOM

1st August 10 JA Template

Sreda, 11 25th

Last update09:33:18 AM

JA Slideshow Module

Novosti

VROČA POLITIČNA JESEN ! JE POD VPRAŠANJEM VARNOST DOMAČIH OGNJIŠČ?

Kategorija: Novosti
Zadetkov: 804

ODPRTO PISMO PREDSEDNIKU REPUBLIKE, VLADE, MINISTRU ZA OBRAMBO, NAČELNIKU GŠSV, POSLANSKIM SKUPINAM IN MEDIJEM

 

Spoštovani.

Celotni obrambni resor z vsemi elementi civilne in vojaške obrambe, predstavlja steber obrambe države Republike Slovenije. Zato  se zaposleni v obrambnem resorju usposabljamo, urimo in pripravljamo, da smo v vsakem trenutku pripravljeni dati vse od sebe za uresničitev osnovnih nalog, ki smo jih prevzeli ob zaposlitvi  in so temelj našega dela. Pri delu, ki ga opravljamo si štejemo v čast, da z  uporabo pridobljenih znanj in veščin obranimo  državljanke in državljane naše prelepe dežele.

Pri tem je potrebno poudariti, da je domoljubje in vdanost zaposlenih v obrambnem resorju le del mozaika pri kvalitetni varnosti in obrambi države. Vendar pa pri tem nosi dobršen del odgovornosti tudi politika, ki nam vsakodnevno zmanjšuje proračunska sredstva za posodobitev opreme, boljšo izurjenost vseh elementov civilne in vojaške obrambe ter boljše delovanje naših obrambnih sil. Tako ne moremo mimo dejstva, da nam  nerazumne dolgoletne poteze politike ves čas odžirajo možnosti za posodabljanje in napredovanje obrambnih sil. S svojimi ravnanji nam  onemogočajo kvalitetne pogoje za uresničevanje nalog, ki jih imamo na podlagi predpisov in po naravi  službe.

 

Kot dodatek vsemu naštetemu, tudi varčevalni ukrepi pri politiki plač in povračila stroškov iz dela postavljajo pod vprašaj kvalitetno delovanje obrambnega sistema. Pravilo vseh držav je, da morajo biti represivni organi visoko motivirani za opravljanje svojih nalog. Vsekakor je en del motivacije, poleg že omenjene opremljenosti in možnosti za usposabljanje, tudi plačilo za opravljena dela. Za razliko od policistov, gasilcev, carinikov in pravosodnih policistov, ki so vsakodnevno vpreženi v aktivnosti za ohranjanje stanja in varnosti v državi, smo vojaki tisti, ki smo osebne interese podredili za pripravljenost bojevati se za našo prelepo deželo, pri tem pa nesebično pomagati ostalim  pri opravljanju njihovih nalog. To smo v preteklosti že počeli in bomo počeli tudi v prihodnosti.

Zato, si nikakor ne predstavljamo zaposlenega v obrambnem resorju (vojaka, civilista ali vojaškega uslužbenca), ki  je zaradi nerazumnnih varčevalnih ukrepov že sedaj na robu preživetja pri tem pa vdan svojemu poklicu. Skupaj s svojo družino  bo zaradi novih varčevalnih ukrepov ostal lačen, bos, nag in brez strehe nad glavo. Zraven tega, ga bomo  pustili tudi brez oborožitve in si potem lahko zamislimo pripadnika SV na bojišču, brez oborožitve, s praznim krožnikom v roki.

Z zatiskanjem oči in nerazumnimi potezami vlade RS smo le kanček od navedenega. Kot protiutež vsemu naštetemu  imamo državne banke, katere so vreča brez dna in kamor se steka ves privarčevani denar države, ljudi ki se še naprej bogatijo na račun dela na črno, tajkunskih poslov in neplačanih davkov in prispevkov. Upamo, da boste pri  novih ukrepih varčevanja prvo zagotovili prihodkovno stran državnega proračuna in šele potem posegli po novih varčevalnih ukrepih, ki bodo še dodatno ohromili delovanje obrambe države..

Zato v sindikatu MO zahtevamo:

-             takojšnjo ustavitev zmanjševanja proračunskih sredstev za obrambni resor,

-            samostojni plačni sistem, ki bo zagotavljal kvalitetno preživljanje zaposlenih in njihovih družin,

-            popravo zelo nizkega življenjskega standarda zaposlenih v obrambnem resorju na nivo primerljiv sodobnim obrambnim resorjem v svetu.

 

 

 

 

Predsedstvo SMO

NEGATIVNO MNENJE NA PREDLOG PRAVILNIKA O STROŠKIH IZ DELA

Kategorija: Novosti
Zadetkov: 959

ZADEVA: MNENJE NA PREDLOG PRAVILNIKA O STROŠKIH IZ DELA

Prvotno ugotavljamo naše popolno nestrinjanje urejevanje takšnih in podobnih vprašanj skozi razne pravilnike. Predlagali smo in tudi vztrajamo na izdelavi in uveljavitvi enotne Uredbe, ki bi rešila vsa odprta vprašanje enako za vse nivoje. Sami smo vam že posredovali delovno obliko Uredbe in smo prepričani, da bi vsi skupaj morali le vztrajati na njeni uveljavitvi saj, ko govorimo o plačnih pravicah iz raznih področjih nam 13. člen ZSPJS dovoljuje izdelavo takšne Uredbe.

Ne glede na zgornji zapis vam na podlagi  sprejetih mnenj OOSMO po pregledu Pravilnika o načinu obračuna in izplačila nekaterih stroškov dela in nadomestilu selitvenih stroškov (pravilnik) ter upoštevaje vse predpise in presojo Ustavnega sodišča (US) št. U-I-244/08-14 z dne 21.01.2010, kakor tudi mnenje pravne službe ZSSS in sklep SMO z dne 03.8.2012 podajamo:

 

NEGATIVNO MNENJE

na predlagani Pravilnik

OBRAZLOŽITEV

V mesecu maju 2012 smo iz strani strokovnih služb GŠSV prejeli v usklajevanje omenjeni pravilnik pod nazivom »priprava4c«. že takrat smo dali vrsto pripomb na nekatera določila, ki so vnovič zaposlene v SV postavila v manj ugoden položaj od ostalih zaposlenih v javnem sektorju (JS). Sklicevanje strokovnih služb na določila ZOBr, ZSSlov ali pa Pravila službe v SV (PSSV), ko gre za urejevanje plač in stroškov iz dela nam niso logična, saj je že US v navedeni presoji jasno zapisalo, da področni zakoni (ZOBr), ne glede na način sprejemanja, ne morejo urejevati plače in stroške iz dela kot jih to opredeljuje ZSPJS. Pomeni, da določila ZOBr ali pa še manj PSSV ne morejo posegati v zapisana pravila enotnega plačnega sistema drugače, kot to določa ZSPJS in KPJS. Zato nam nekatera določila, ki so izpisana na podlagi PSSV niso sprejemljiva, ker zaposlene v MO in SV vnovič postavijo v manj ugoden položaj s posledico zmanjšanja plačnih pravic glede na ostale zaposlene v JS.

 

Skozi obrazložitev bomo natančno zapisali svoje predloge, kot tudi dikcijo posameznih členov in izkazali povezavo s enotnim plačnim sistemom.

 

I.

 

Že vrsto let ugotavljamo, da so plačila 24 in 12 urnih dolžnosti nesprejemljiva in nepravična za vse zaposlene saj so za enako delo različno plačani. Ravno ta problem zelo pravično določa 10. člen ZSPJS-N (novi 6. odstavek v 32. členu ZSPJS), ki določa uvrstitev delovnih mest dežurnega v plačno lestvico in enako plačilo za vse, ki opravljalo to dolžnost na enem od nivojev poveljevanja. Sprenevedanje, da nimamo prostih dolžnosti v SV ni realno, ker v MO in SV imamo dovoljenih 10% več razpisanih dolžnosti in delovnih mest na račun napredovanj. Ravno zato imamo v sistemizaciji MO »viška« 10% delovnih mest, kakor tudi 10% dolžnosti v t.i. »prehodni formaciji SV«. Skratka, imamo realne možnosti te oblike dela opredeliti drugače in hkrati jih plačati skladno s plačilih v JS. Torej, gre za probleme okoli ustreznega plačila za opravljeno delo pri dežurstvih, stražah in intervencijskih skupinah. Torej gre za enotno ureditev vseh oblik dela.

 

Zato, namesto vašega predloga, zahtevamo naslednje dikcije v 2. In 3. členu Pravilnika:

 

2. člen

(obračun dežurstva)

 

V Slovenski vojski se dežurstvo odreja in izvaja skladno s pravili službe.

 

V drugih organizacijskih enotah ministrstva dežurstvo odreja minister.

 

Dežurstvo je lahko stalno ali začasno.

 

Dežurstvo v SV opravljajo pripadniki, namenjeni za opravljanje dežurne službe. V ta namen se na vseh nivojih do brigade vzpostavijo operativni centri. Samo dežurstvo je lahko organizirano kot:

 

1.    služba, ki  traja nepretrgoma 24 ur;

2.    služba, ki se opravlja v 12 urnem izmenskem delu.

Za opravljanje 24 urne dolžnosti, pripadniku poleg redne 12 urne delovne obveznosti, ki se praviloma prerazporedi, na podlagi 10. člena ZSPJS in KPJS pripada tudi dodatek za delo v manj ugodnem delovnem času oziroma dodatek za dežurstvo v višini 50% urne postavke za sistemizirano dolžnost dežurnega, kot tudi dodatek za delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo).

 

Za opravljanje 12 urne dolžnosti, ki se opravljajo v izmenskem delu  se ure dežurstva štejejo v ure tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti, pri čemer gre za prerazporeditev delovnega časa. V času opravljanja nalog dežurnega, delavca pripada dodatek za delo v izmenskem delu.

 

Dnevna delovna obveznost za posameznega delavca lahko traja največ 12 ur, ki se obračunajo kot redno delo. Če pa mora biti delavec prisoten v službi tudi po opravljenih 12 urah dežurstva, se za tako opravljene ure obračuna in izplača dodatek za delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo).

 

V posebnih primerih (tabori, povišana stopnja pripravljenosti ipd.) se lahko dežurna služba organizira kot začasna dežurna služba.

 

Začasno dežurno službo lahko opravljajo tudi pripadniki SV, ki niso razporejeni na dolžnost dežurnega.

 

Na enak način se obračunavajo tudi ure opravljene v intervencijskih skupinah.

 

 

3. člen

(obračun straže)

V strukturah SV se na objektih v lasti MORS izvajajo dve obliki straže:

 

1.    straže, ki  trajajo nepretrgoma 24 ur do največ 7 dni.

2.    straže, ki se opravljajo v 12 urnem izmenskem delu.

Straže, ki  trajajo v 24 urnem ciklu dela so lahko tedenske, oziroma lahko največ trajajo do 7 dni. Z ukazom se lahko določi tudi 4 dnevni cikel zamenjave moštva straže.

V primeru 24 urnega cikla dela v več dnevnem zaporedju se delavcem obračunajo dodatki, kot je to opredeljeno KPJS in 10. Členom ZSPJ-N in sicer na enak način, kot to določa 2. Člen tega Pravilnika za dežurstva.

 

Za straže, ki se opravljajo v 12 urnem izmenskem delu velja naslednji razpored dela:

 

-       dnevna 12 urna dolžnost, 24 ur počitka, nočna 12 urna dolžnost in počitek 24 ali 48 ur.

 

V izmenskem režimu dela je potrebno poskrbeti za pravilno razporeditev delovne obveznosti v šestmesečnem ciklu januar - junij in julij - december tekočega leta. Prepovedan je prenos presežka delovne obveznosti v naslednje koledarsko leto, za kar so dolžni poskrbeti poveljniki bataljonov, njim enake ali višje enote.

V primeru izrednega dogodka ali zaradi dokončanja začete naloge med stražo se lahko delovni čas izjemoma podaljša, pri čemer se ure, ki jih delavec opravi po že opravljenih 12 urah štejejo kot ure, opravljene preko polnega delovnega časa. V tem primeru se število ur, ki se štejejo in obračunajo kot pripravljenost za delo, zmanjša za število ur, opravljenih preko polnega delovnega časa.

 

Na enak način se obračunajo tudi ure v intervencijskih skupinah vojaške policije.

III.

 

Tudi za vse ostale stroške iz dela smo večkrat opozorili na nepravičnost in neenotnost in neenakost obračuna in izplačevanja le-teh. Vaš predlog že vsebuje nekatere predloge SMO, vendar smo mnenja, da jih nujno potrebno določiti bolj natančno in obvezujoče za vse nivoje poveljevanja, pri čemer bi zagotovili najvišjo možno mero enakosti in enotnosti obračuna le-teh.

 

Zato predlagamo nekoliko spremenjeno dikcijo 4. člena:

4. člen

(regres za prehrano)

 

Vsem delavcem v obrambnem resorju pripada gotovinsko izplačilo regresa za prehrano.

 

V objektih, kje je topli obrok zagotovljen, se le-ta zagotovi delavcu na podlagi predhodne prijave, najmanj tri dni prej. Delavec je dolžan pravočasno odpovedati že naročeni topli obrok, najmanj en dan prej. V primeru, ko delavec že naročen obrok ne odjavi, se mu obračuna kot, da je užival naročeni obrok. Pri mesečnem obračunu se delavcu obračunajo naročeni obroki in odštejejo od regresa za prehrano v naslednjem mesecu.

 

Delavcem v času opravljanja 12 urnih dolžnosti pripadajo dva gotovinska izplačila za prehrano. V primeru, ko se  pripadnik odloči za koriščenje brezplačnega obroka, ga pripadata dva topla obroka.

 

Za opravljanje 24 urnih dolžnosti, večdnevnega urjenja na terenu, skupnega usposabljanja v tujini ali podobnih situacijah, delavca pripada organizirana brezplačna prehrana, ki jo organizira enota. Vrsto in število obrokov določi načelnik Generalštaba Slovenske vojske.

 

Delavcem na določenih delovnih mestih oziroma formacijskih dolžnostih, ki so pri svojem delu izpostavljeni posebnim obremenitvam pripada poseben obrok prehrane, če je tako določeno s posebnim aktom ministra, za Slovensko vojsko pa v posebnem aktu, ki ga v soglasju z ministrom izda načelnik Generalštaba Slovenske vojske.

 

 

Hkrati predlagamo tudi nov 5. člen, ker smo prepričani, da je nujno potreben:

 

5. člen

(prehrana na delu)

 

Do regresa za prehrano med delom so pod enakimi pogoji upravičeni tudi učenci in študentje na praksi ter drugi delavci, ki delajo s skrajšanim ali polovičnim delovnim časom v ministrstvu. Delavci so upravičeni do regresa za prehrano med delom, če delajo najmanj polovico delovnega časa na svojem delovnem mestu, preostali del delovnega časa pa so na službeni poti in prejmejo pripadajočo dnevnico.

 

Do regresa za prehrano niso upravičeni delavci in druge osebe iz tega člena za tiste dneve, ko niso na delu, ter za dneve, ko so na službenem potovanju, pa se jim za ta dan izplača dnevnica. Do regresa za prehrano med delom tudi niso upravičeni delavci, ki delajo v ministrstvu na podlagi sklenjene pogodbe o delu, razen če v pogodbi ni določeno drugače.

 

 

IV.

 

Ker sta v predlogu pravilnika 5 in 6. člen vsebinsko neposredno povezana, meni da jih je potrebno zapisati v istem členu. Hkrati smo prepričani, da določila okoli terenskega dodatka morajo biti bolj natančna in zaveujoča.

 

Zato predlagamo naslednjo dikcijo združenih členov v 6. člen:

 

6. člen

(povračilo stroškov za delo na terenu)

 

(1) Terenski dodatek oziroma povračilo stroškov za delo na terenu se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, če je izplačan delojemalcu, ki najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja svojega običajnega prebivališča in izven kraja sedeža delodajalca.
(2) Če delodajalec zagotovi prehrano in prenočevanje, se delojemalcu v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva terenski dodatek iz prvega odstavka tega člena do višine 4,49 eura na dan.
(3) Če delodajalec ne zagotovi prehrane in prenočevanja, se delojemalcu v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov za delo na terenu, do višin in pod pogoji, ki so s to uredbo določeni za dnevnice in prenočevanje na službenem potovanju.
(4) Ne glede na prejšnje odstavke tega člena se terenski dodatek do višine 4,49 eura na dan ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, če je pod pogoji, določenimi v kolektivni pogodbi, izplačan delojemalcu, ki najmanj dve izmeni zaporedoma dela izven kraja svojega običajnega prebivališča in izven kraja sedeža delodajalca.
(5) Če je bilo delojemalcu izplačano nadomestilo za ločeno življenje, se terenski dodatek oziroma povračilo stroškov za delo na terenu všteva v davčno osnovo, razen če je bil delojemalec z delovnega mesta, na katero je bil razporejen ali napoten na delo zaradi službenih potreb, poslan na teren.

(6) terenski dodatek in dnevnica se izključujeta.

 

Za ostale vsebine členov menimo, da so korektno zapisani in se strinjamo z določilih le-teh.

 

Ne glede na prejšnji odstavek smo podali negativno mnenje, ker s predlaganimi določili grobo kršite plačilne pravice zaposlenih glede na določila ZSPJS in KPJS.

 

Lep pozdrav.

 

 

Darko Milenkovič

Predsednik

Odbor za obrambo na temo Reco povzetek- dopolnjeno

Kategorija: Novosti
Zadetkov: 820
Dne 19.7.2012 sta predsednik in generalni sekretar SMO sodelovala na Odboru za obrambo v odprti razpravi glede na postopke optimizacije in reorganizacije republiških centrov za obveščanje (ReCO).V razpravi je bilo s strani SMO predstavljeno naslednje stališče:

 

  • Da je SMO proti novi obliki organiziranosti in kakršnikoli ukinitvi obstoječih ReCo;
  • Da je SMO proti ukinitvi sistemiziranih in nepopolnjenih delovnih mest v ReCo zaradi varčevalnih ukrv;
  • SMO je predlagal popolnitev nepopolnjenih delovnih mest z vojaki po 45 letu starosti na način, da se z njimi v zadnjem letu službovanja opravi usposabljanje.  

Podrobnosti iz seje Odbora za obrambo  si lahko ogledate na povezavi DZ kjer je objavljen magnetogram.

DARKO MILENKOVIČ: (Darko Milenkovič, predsednik Sindikata Ministrstva za obrambo.) Mi se sicer v sindikatu ne bi želeli ubadati s strokovnimi zadevami, ker menim, da je za tem omizjem dovolj strokovnih oseb, ki poznajo to zadevo veliko bolje od nas. Pa vendar, dal bom samo eno primerjavo, pa naj minister razmisli o tej primerjavi. Namreč, leta 1987 sem sam sodeloval pri ustanovitvi in pričetku dela enega teh centrov, v Brežicah. Ukinitev kateregakoli centra pomeni enako, kot da bi minister dal odločitev, da se kontrolni stolp na letališče Cerklje ob Krki dejansko ukine. To je enaka primerjava. Naloge so enake, malo drugačne zaradi tega, ker je letališče nekaj drugega, ampak imajo sprejem klicev, organizacijo dela, prenašanje informacij naprej, navodila in tako naprej. Združevanje dispečerskih služb s centrom za obveščanje je nemogoče. Zaradi tega, ker dispečerske službe enostavno imajo svoje naloge in operativo drugače organizirano kot katerikoli regijski center. To je enako delo kot na letališču, popolnoma enako. Samo toliko glede stroke.
V sindikatu Ministrstva za obrambo nas motijo nekatere druge stvari, ki so malo bolj vezane na delovno-socialne zadeve in gmotni položaj zaposlenih.
Prva stvar, minister je omenil optimizacijo. Ko se zberejo vsi podatki, je definitivno, da gre za prvo fazo reorganizacije, ki ima osnovni namen zmanjševanje števila delovnih mest, ne govorimo o zmanjševanju števila zaposlenih. Na kakšen način? V tem letu naj bi se 11 zaposlenih upokojilo, ta delovna mesta bodo brisana. 7 operaterjem s 1.7. niso podaljšane podnajemne ali avtorske pogodbe. Se pravi, gre za zmanjševanje števila delovnih mest za 18 ljudi. Je tako, minister? (Da.) No, torej, taka optimizacija za tako službo, menimo, da je nesprejemljiva. Prvi razlog - ti ljudje, operaterji, so že dandanes skupaj z varčevalnimi ukrepi, se pravi, zmanjšanje plač in tako naprej, anomalije še iz plačnega sistema, na minimalnih plačah ali malo nad minimalnimi plačami. Pri zmanjšanju števila delovnih mest se bo njihov obseg dela samo povečeval. To je za tako skupino ljudi, ki so že tako obremenjeni s svojimi delovnimi nalogami, nesprejemljivo, iz našega statusa in tudi njihovega. To bo imelo posledice tudi na kvalitetno izvajanje njihovih nalog.

22. TRAK: (DAG)

(Nadaljevanje) Protiutež za teh 18 ali pa celo večje število delovnih mest, da jih ne bi ukinili, imamo na Ministrstvu za obrambo - imamo vojake, 45-letnike, ki jih itak vržemo s 45. letom na cesto. Drugo leto nas čaka 33 ljudi za rešit v tem sistemu. Kako jih bomo rešili? Tu imamo možnost vsaj polovico jih rešiti. Ne razmišljajmo v to smer, pač pa razmišljajmo v pravilno smer. Se pravi, obrnil bi zadevo tako, da teh 18 delovnih mest ohranimo, med tistimi 33, ki jim drugo leto poteče pogodba o zaposlitvi v vojski, 45-letnikom, se izbere teh 18, in boste imeli zelo kvalitetno bazo, se jih v enem letu usposobi, se jih premesti in dejansko delajo na zaščiti in reševanju. Z veseljem bodo pristali na tako delo.
Pri varčevanju, se pravi, poleg že omenjenega, ne morem razumeti oziroma ne moremo razumeti. Da, varčevanje - varčujemo pri plačah, varčujemo pri opremi, bodisi v zaščiti in reševanju ali pa v vojski, kjerkoli. Namreč, to sem že nekajkrat omenil, vojak, če želi priti do nove uniforme, mora - pazite! - dobiti odobritev od poveljnika... /nerazumljivo/, se pravi, od drugega vojaka Slovenske vojske mora dobiti navadni vojak odobritev, da dobi novo opremo, bojno uniformo, po treh letih, ker jih nimamo. To se pravi, na vseh segmentih varčujemo, varčujemo, varčujemo, kot bumerang pa dobimo zamenjavo imen sedmih vojašnic, kjer bodo nastali dodatni stroški. In ne govoriti, da ne bodo nastali, ker bodo - zamenjava tabel, nazivov, pečatov, štampiljk, treba je zamenjati vse kompletne elaborate, papirologe in tako naprej. Se pravi, na tone papirja bo šlo v smeti oziroma v arhiv, ker so interni akti, in zopet nove tone papirja, ki bo prišel ven. Ali to niso stroški? Pa naj bi varčevali.
Tretja stvar. Ko ste govorili o primerjavi - kolega je lepo povedal, primerjati samo število nekih centrov po državah, je nesprejemljivo. Primerjajte število zaposlenih, to je prva stvar, in primerjajte njihove plače. Koliko je na Švedskem plačan njihov operater za razliko od našega operaterja - to bi bila primerjava.
Samo dokončam. Definitivno smo proti takšni obliki optimizacije, kot ste vi imenovali, ampak definitivno gre za reorganizacijo, ker gre za zmanjševanje števila delovnih mest, za poslabšanje delovnih pogojev za tiste, ki so zaposleni in ki bodo ostali zaposleni. In smo tudi proti zmanjšanju števila regijskih centrov. Kot pravim, okoli stroke ne želim govoriti, ker mislim, da so kolegi za to bolj strokovni in bolje bodo obrazložili zadeve kot pa mi, pa tudi ne bi imelo ponavljati njihovih stavkov. Hvala.

PREDSEDNIK FRANC JURŠA: Hvala.

Sklic 10.nujne seje predsednika odbora za obrambo " Reorganizacija regijskih centrov za obveščanje (ReCO)"

Kategorija: Novosti
Zadetkov: 753
Na podlagi 47. člena in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora


SKLICUJEM
10. nujno sejo Odbora za obrambo, ki bo v četrtek, 19. 7. 2012, ob 8. uri
v velikem salonu, Šubičeva 4, Ljubljana. 

Dnevni red:
1.   Reorganizacija regijskih centrov za obveščanje (ReCO)

– Zahteva poslanske skupine Pozitivna Slovenija št. 200-06/12-4/1 za sklic nujne
seje Odbora z dne 6. 7. 2012 je objavljena na spletni strani Državnega zbora s
sklicem.


Poslanke in poslance prosim, da me na podlagi 95. člena Poslovnika Državnega zbora obvestijo o morebitni odsotnosti in razlogih zanjo, in sicer najpozneje do začetka seje.

Franc Jurša
predsednik
Vabljeni:
-  Poslanska skupina Pozitivna Slovenija (Jani Möderndorfer)
-  Aleš Hojs, minister za obrambo
-  brigadir mag. Dobran Božič, načelnik generalštaba Slovenske vojske
-  Kabinet predsednika Vlade

-  Urad predsednika Republike Slovenije

-  Sindikat Ministrstva za obrambo
-  Sindikat vojske, obrambe in zaščite 
-  Regijski center za obveščanje Murska Sobota
-  Regijski center za obveščanje Novo mesto
-  Regijski center za obveščanje Postojna

-  Regijski center za obveščanje Ptuj
-  Regijski center za obveščanje Slovenj Gradec
-  Regijski center za obveščanje Trbovlje
-  Mestna občina Murska Sobota
-  Mestna občina Novo mesto
-  Občina Postojna
-  Mestna občina Ptuj
-  Mestna občina Slovenj Gradec
-  Občina Trbovlje