JA SOCCOM

1st August 10 JA Template

Sreda, 11 25th

Last update09:33:18 AM

JA Slideshow Module

Novosti

Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – predlog za obravnavo

Kategorija: Novosti
Zadetkov: 1662

icon ZPIZ

icon ZDR (1.22 MB)

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji sicer temelji na zavarovalniškem principu, kar v osnovi pomeni, da je pravica do pokojnine pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki izhaja iz minulega dela in temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe zavarovanca. Vendar ne gre spregledati, da sistem pokojninskega zavarovanja v RS vendarle ni čisti »zavarovalniški« sistem, saj je del socialnega zavarovanja, ki temelji tudi na načelih vzajemnosti in solidarnosti tako intrageneracijske, kot medgeneracijske.

Pogled nazaj v zgodovino urejanja pokojninskega sistema v Sloveniji pokaže, da so se v preteklosti znotraj pokojninskega sistema podeljevale pravice, ki niso imele podlage v vplačanih prispevkih, kar je pomenilo odstop od osnovnega načela pokojninskega sistema pri nas – načela zavarovanja. Vendar v večini primerov te pravice niso bile v funkciji zagotavljanja solidarnosti med zavarovanci, ampak bolj v funkciji zagotavljanja pravic posameznim družbenim skupinam.

S predlogom zakona želi predlagatelj povrniti pokojnini, ki temelji na vplačanih prispevkih, status pravice, zaslužene z minulim delom in vplačanimi prispevki v pokojninsko blagajno. Navedeno pa se lahko vzpostavi samo na način, da se pokojninski sistem očisti vseh tistih pravic, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih, s čimer bo le-ta postal preglednejši in pravičnejši. Pravice, ki so se do sedaj financirale preko pokojninske blagajne iz državnega proračuna, bodo v skladu s predlogom v obdobju enega leta prenesene in v celoti, skupaj s financiranjem, urejene, v posebnih predpisih. S tem ukrepom bo pokojninska blagajna preglednejša, kar bo vplivalo na večjo motiviranost za zavarovanje in vplačevanje prispevkov ter bo omogočilo učinkovitejši nadzor pristojnih institucij nad porabo sredstev, ki jih državni proračun namenja za izplačevanje posebnih pravic.

Preglednost pokojninskega sistema dodatno krepi tudi uvedba informativnih osebnih računov, ki jih Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: Zavod) vodi za vsakega zavarovanca, ki je vključen v obvezno zavarovanje. Informativni osebni račun vsebuje podatke o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki, o obračunanih in plačanih prispevkih po posameznih letih, ter o priznani delovni dobi. Zavod omogoči osebi elektronski vpogled v podatke, ki se o njej vodijo v matični evidenci in v informativnem osebnem računu. Zavod mora možnost vpogleda v informativni osebni račun vzpostaviti najkasneje do 1.1.2014. Z uveljavitvijo informativnih osebnih računov se vzpostavlja bistveno večja preglednost in motiviranost zavarovancev za vključitev oziroma vztrajanje v delovnem razmerju ter za zavarovančev nadzor nad plačevanjem prispevkov.

Modernizacija obstoječega pokojninskega sistema v Sloveniji je nujna zaradi zagotavljanja finančne vzdržnosti sistema v naslednjih letih. Zagotavljanje trenutne ravni pokojnin po letu 2016 brez sprememb ne bo mogoče. Kljub pozitivnim učinkom pokojninske reforme iz leta 1999, bodo po letu 2016 nujno potrebne spremembe, ali pa se bo pokojninska blagajna znašla v velikih težavah. Predlog nove pokojninske zakonodaje predvideva prilagajanje obstoječega pokojninskega sistema novim demografskim in gospodarskim okoliščinam, ki jih ob reformi iz leta 2000 ni bilo mogoče predvideti. Spremembe bodo postopne, premišljene in izpeljane v ustreznih prehodnih obdobjih. Z modernizacijo pokojninskega sistema se bo skušalo odpraviti ključne pomanjkljivosti obstoječega pokojninskega sistema ter zagotoviti njegovo dolgoročno javnofinančno vzdržnost in stabilnost ter dostojne pokojnine tudi prihodnjim generacijam upokojencev.

Predlog nove pokojninske zakonodaje sledi cilju, da se vzpostavi pokojninski sisistem, ki temelji na zavarovanju in je pravičen, pregleden in posledično tudi finančno učinkovit. Pravičnost je zagotovljena s tem, ko je višina pokojnine v čim večji meri odvisna od višine vplačanih prispevkov. Preglednost sistema je v tem, da je posameznik skozi svoje aktivno obdobje natančno obveščen o višini vplačanih prispevkov ter tudi o višini pokojnine, ki jo lahko pričakuje iz obveznega pokojninskega zavarovanj. Pravičen in pregleden sistem pa z vidika posameznika krepi zaupanje v sistem, s čimer se poveča tudi motivacija za vplačevanje prispevkov, saj posameznik ve, da je njegova socialna varnost v starosti odvisna predvsem od plačevanja prispevkov v pokojninski sistem v času, ko je aktiven. Predlog temelji tudi na načelih vzajemnosti in solidarnosti, saj ohranja intrageneracijsko in medgeneracijske solidarnost.

V okviru navedenih ciljev in načel sta temeljna namena predloga zakona:

zagotoviti dostojne pokojnine in

zagotoviti finančno vzdržnost pokojninskega sistema.

V primeru, da se ZPIZ-2 ne uveljavi in da ponovno ne bi prišlo do nujno potrebnih sprememb, bo potrebno vzdržnost pokojninske blagajne pred kolapsom reševati z dodatnimi interventnimi ukrepi, ki pa lahko samo omejijo obseg pravic v sklopu pokojninskega in invalidskega zavarovanja in hkrati s prispevki dodatno obremenijo delodajalce. Prva rešitev bi v nesprejemljiv socialno-ekonomski položaj pahnila veliko večino upokojencev in hkrati pod vprašaj postavila medgeneracijsko solidarnost, ki predstavlja temelj celotnega pokojninskega sistema. Dodatna obremenitev delodajalcev pa bi, kljub kratkoročno večjemu prilivu v pokojninsko blagajno, na dolgi rok imela tako negativni vpliv na razvoj slovenskega gospodarstva, da bi se to neogibno že v nekaj letih pokazalo tudi v vse večjem primanjkljaju v pokojninski blagajni. Obe rešitvi sta torej, tako z vidika aktualnih in bodočih upokojencev kot z vidika nadaljnjega gospodarskega razvoja, zelo slabi. Pomembno se je namreč zavedati, da se bodo v naslednjih letih v skladu s pogoji, ki jih določa ZPIZ-1, upokojile najštevilčnejše generacije, katerih upokojitev pomeni, da jim je, ne glede na podaljševanje življenjske dobe in navkljub zgodnji upokojitvi, v skladu z Ustavo RS potrebno nemoteno zagotavljati pokojnine do smrti.

SPREMEMBE V OBVEZNEM POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU

1. Zviševanje in izenačitev upokojitvenih starosti moških in žensk

Kljub večjemu poudarku na »mehkih« pristopih k dvigovanju dejanske upokojitvene starosti, moramo na novo opredeliti upokojitveno starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine in starost za predčasno upokojitev. Upokojitvena starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine se bo tako za moške in ženske z najmanj 15 let zavarovalne dobe dvignila na 65 let, minimalna starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine pa bo 60 let ob sočasnem izpolnjevanju 40 let pokojninske dobe brez dokupljene dobe (ženske in moški) Upokojitvena starost za predčasno pokojnino bo za oba spola 60 let, predčasno pa se bodo lahko zavarovanci upokojili ob dopolnitvi 40 let pokojninske dobe.

V Sloveniji imamo, v primerjavi z drugimi evropskimi državami, najnižjo minimalno starost za upokojitev moških 58 let in eno izmed najnižjih za ženske (57 let in 4 mesece v letu 2012). Pri ženskah ima podobno nizko starost za upokojitev žensk le še Romunija (58 let in 4 mesece).

Zakonski dvig upokojitvenih starosti po ZPIZ-2 bo postopen, prehod pa bo trajal vse do leta 2020.

2. Vzpostavitev spodbudnejše politike bonusov in restriktivnejše politike malusov ter omejitev časovnih bonusov

Trenutno bonusi in malusi ne opravljajo svoje funkcije, ki je v spodbujanju daljšega ostajanja v zaposlitvi in preprečevanju prezgodnjega upokojevanja. Merilo za nagrado s pribitki oziroma kaznovanje z odbitki pri pokojnini predstavlja predčasna pokojnina. Tako se ta zavarovancu zniža za 0,3% (moški in ženske) za vsak mesec upokojitve pred »polno« starostjo (65 – moški in ženske). Ker »polna« starost postopoma narašča, prav tako pa se postopoma dviguje pokojninska doba za predčasno pokojnino za zavarovanke iz 38 let na 40 let, so odbitki (t. imen. malusi) temu prilagojeni.

Na drugi strani pa predlog uvaja bonus za tiste, ki ostanejo v zaposlitvi tudi po dopolnjeni polni pokojninski dobi. Vsako leto po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine bodo tako zaposleni ob plači upravičeni še do 20% pokojnine, ki bi jim pripadala ob upokojitvi. Hkrati pa se jim bo z vsakim letom, ko bodo ostali v zaposlitvi, povečeval tudi odmerni odstotek za pokojnino. Bonus bo zavarovanec užival vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do 65 leta starosti.

3. Vzpostavitev večje fleksibilnosti in odprtosti instituta delne upokojitve

Delna upokojitev bo po novem omogočena vsem in ne le osebam, ki imajo sklenjeno delovno razmerje, kar pomeni, da bo delna upokojitev mogoča tudi za druge kategorije zavarovancev (npr. samozaposlene, kmete itd.). Prav tako bo v primeru delne upokojitve omogočen fleksibilen delovni čas ob zakonski ureditvi dnevnega minimuma. Tiste, ki se bodo odločili za delno upokojitev, pa se bo skušalo z dodatnim denarnim bonusom v obliki 5 % odmerjene predčasne oziroma starostne pokojnine dodatno motivirati za ostajanje v zaposlitvi, in sicer do dopolnitve 65. leta starosti.

4. Podaljšanje obračunskega obdobja za odmero pokojnine

Sedanji način odmere, z upoštevanjem najugodnejših zaporednih 18 let zavarovanja po letu 1970 (po novem od leta 1980 dalje oziroma tudi prej, če obstaja zavarovanje oziroma podatki), ne omogoča pravičnega načina odmere pokojnine, saj upošteva dohodke, za katere so bili plačani prispevki iz razmeroma kratkega obdobja. Zato se upoštevajo plačani prispevki v daljšem - 28 - letnem obdobju z možnostjo izvzema najmanj ugodnih 3 let), s čimer bo omogočen pravičnejši način odmere pokojnine, saj zaslužki večinoma naraščajo sorazmerno z naraščanjem let delovne dobe (npr. dodatek na delovno dobo). Podaljševanje obračunskega obdobja in možnost izvzema se odvija postopoma.

SPREMEMBE V DODATNEM ZAVAROVANJU

1. Poklicno zavarovanje

Poklicno zavarovanje, ki je že do sedaj temeljilo na sistemu vnaprej določenih prispevkov, se prilagaja z namenom doseganja cilja zagotovitve dostojnih poklicnih pokojnin vsem zavarovancem te oblike zavarovanja. Za večino zavarovancev se določa prispevna stopnja, povišana z zadnjo spremembo pokojninskega načrta sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo mora plačevati delodajalec, hkrati s tem pa se na novo definira tudi pravica do poklicne pokojnine. Poklicna pokojnina je prejemek, ki posamezniku zagotavlja določen dohodek, od trenutka, ko zapusti trg dela pa do izpolnitve pogojev za upokojitev v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Višina poklicne pokojnine je pri vsakem posamezniku odvisna od višine nabranih sredstev na njegovem osebnem računu in predvidene dobe prejemanja poklicne pokojnine. Poklicna pokojnina ne sme znašati manj, kot znaša v mesecu uveljavitve pravice do poklicne pokojnine 80 % najnižje pokojninske osnove. Uživalec pravice do poklicne pokojnine ima tudi pravico, da se prostovoljno vključi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s čimer si zagotovi višjo odmero pokojnine ob upokojitvi v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

2. Dodatno zavarovanje

Dodatno zavarovanje predstavlja zbiranje sredstev na osebnih računih članov te oblike zavarovanja z namenom, da se posamezniku v času uživanja pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zagotovi dodaten dohodek. Ta oblika zavarovanja se lahko vzpostavi kot kolektivno zavarovanje pri delodajalcu, ki v celoti financira zavarovanje za vse svoje zaposlene, ali pa z individualno vključitvijo v pokojninski načrt individualnega zavarovanja, na podlagi katerega član sam vplačuje premijo. Vplačnik premije dodatnega zavarovanja je upravičen do davčnih olajšav za vplačane premije. Pravici, ki jih zagotavlja ta oblika zavarovanja, sta: pravica do dodatne starostne pokojnine in pravica do predčasne dodatne starostne pokojnine, zavarovanec pa lahko ob določenih pogojih zahteva tudi izplačilo premoženja, vpisanega na njegovem osebnem računu v enkratnem znesku.

Izvajalec dodatnega zavarovanja je pokojninski sklad, ki se lahko oblikuje kot vzajemni pokojninski sklad, kritni sklad, krovni sklad ali pa kot skupina kritnih skladov. Upravljavci pokojninskega sklada so lahko samo pokojninska družba, zavarovalnica, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja ter banka, ki ima dovoljenje za upravljanje pokojninskih skladov. Bistvene spremembe v primerjavi z veljavno zakonodajo se predlagajo tudi na področju naložbene politike. Na podlagi krovnih skladov oziroma skupine kritnih skladov naj bi se izvajala naložbena politika življenjskega cikla, v okviru katere bi upravljavec sam, glede na starost člana, slednjega razporejal od (pod)sklada z bolj agresivno naložbeno politiko v sklad z manj agresivno naložbeno politiko in na koncu v sklad z minimalno zajamčeno donosnostjo.

Poleg omenjenega se vzpostavlja tudi učinkovit nadzor, tako nad delovanjem sistema samega, kot tudi nad zagotavljanjem pravic članov.

BISTVENE SPREMEMBE OBVEZNEGA ZAVAROVANJA, GLEDE NA NA REFERENDUMU ZAVRNJEN ZAKONU (ZPIZ-2):

1. Pokojnina je definirana kot redni mesečni prejemek, ki temelji na pokojninskem in invalidskem zavarovanju in uživalcu zagotavlja materialno in socialno varnost za primer starosti, invalidnosti ali smrti zavarovanca;

2. Posebni izdatki, ki so se plačevali preko pokojninske blagajne iz državnega proračuna na podlagi 232. člena, se v prehodnem obdobju izločijo iz pokojninskega sistema, izplačevanje teh pravic pa se v roku enega leta po uveljavitvi ZPIZ-2 uredi s posebnim zakonom.

3.

Institut

NA REFERENDUMU ZAVRNJEN ZPIZ-2

NOVI PREDLOG ZPIZ-2

Starostna pokojnina

- 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe

- 58 let in 41 let pokojninske dobe brez dokupa (ženske) oziroma 60 let in 43 let pokojninske dobe brez dokupa (moški).

- 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe

- 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa (izrecno določeno, katera obdobja se vštevajo v pokojninsko dobo brez dokupa)

- prehodno obdobje

Predčasna pokojnina

- 60 let starosti in 38 let (ženske) oziroma 40 let pokojninske dobe (moški).

- 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe.

Znižanje starosti na račun otrok

znižanje od 65. leta starosti do največ 58 let (ženske) in 60 (moški);

znižanje pogoja starosti (8 mesecev za vsakega otroka) od 60. leta starosti največ do 58 leta;

Obvezno služenje vojaškega roka

Znižanje starostne meje od 65. leta starosti.

znižanje pogoja starosti za obdobje 2/3 obveznega služenja vojaškega roka od 60. leta starosti največ do 58. leta;

Pokojninska osnova

30 let in 3 leta izvzem.

28 let in 3 leta izvzem.

Odmerni odstotek

80%

Za 40 let (moški) oziroma 38 let (ženske) 78%, za 40 let ženske 82%.

Valorizacijski količnik

0,75513

0,732

Usklajevanje pokojnin

70% rast povprečne plače v RS, 30% inflacija.

60% rast povprečne plače v RS, 40% inflacija.

Vštevnost nadomestil v pokojninsko osnovo.

V višini plače.

V dejanski višini nadomestila.

Informativni osebni račun

Ne obstaja.

Zavod vzpostavi do leta 2014.

Varstvo pričakovanih pravic

Za brezposelne 3 leta za delovne invalide 5 let.

Za delovne invalide 3 leta.

Plačan odmor za malico in minulo delo ostajata

Kategorija: Novosti
Zadetkov: 603
Ekonomsko-socialni svet je na svoji petkovi seji imel na dnevnem redu dve, za delavke in delavce najpomembnejši reformi. Gre za predlog reforme trga dela in v okviru tega predlog novega Zakona o delovnih razmerjih in predlog sprememb Zakona o urejanju trga dela ter predlog pokojninske reforme oz. novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Gradiva (prek 800 strani besedila) je članom ESS vlada poslala dan pred sejo. V zadnjih nekaj tednih smo v medijih zasledili napovedi, da bo reforma trga dela med ostalim odpravila plačan odmor za malico in dodatek za minulo delo, kar so delodajalci z veseljem podprli, v ZSSS pa smo te in še nekatere druge predloge ostro zavrnili in napovedali boj za ohranitev teh delavskih pravic, vključno s tem, da se v primeru, če odmora za malico in minulega dela v predlogu Zakona o delovnih razmerjih ne bo, o njem sploh ne pogajamo. Vendar so, na veliko razočaranje delodajalcev, nekatera naša opozorila naletela na plodna tla. Minister za delo Andrej Vizjak je, za razliko od svojega predhodnika, naša opozorila vzel veliko bolj resno in iz besedila ZDR odstranil prvotno predvideno odpravo plačanega odmora za malico in dodatka za minulo delo. Vse ostalo je zdaj predmet pogajanj, ki se bodo pričela čez 14 dni. Vsekakor je v predlagani reformi trga dela ostala za ZSSS sporna uvedba sicer nekoliko modificirane oblike malega dela, ki je že bilo zavrnjeno na referendumu. V ZSSS še vedno vztrajamo, da je brezposelnim treba zagotoviti redno, ne malo delo, ne nasprotujemo pa možnosti, da se uredi možnost upokojencem, da opravljajo začasna dela oz. občasna dela.
Na pogajalski mizi se je, kljub povsem drugačnim napovedim vladnih predstavnikom iz začetka leta, znašla tudi pokojninska reforma oz. nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Predlagatelji so tokrat v njem upoštevali našo temeljno zahtevo iz propadle Svetlikove reforme, da mora biti 40 let delovne dobe dovolj za polno pokojnino. Vendar pa zakon predvideva postopno izenačitev tega pogoja tudi za ženske, kar pomeni, da bi naj po prehodnem obdobju ta pogoj veljal tudi za njih.
V ZSSS bomo podrobno proučili vse predlagane zakone in se pripravili na zahteven pogajalski proces, ki bo sledil. Vladi se mudi, saj želi obe reformi uveljaviti s pričetkom leta 2013. Takega pogajalskega tempa na področju socialnega dialoga v tej državi še ni bilo. Vsekakor je njegov pozitiven izid mogoč, vse pa je odvisno od tega, kaj bo zapisano v zakonih, ki jih bo vlada poslala v državni zbor in v končnih besedilih, ki bodo tam sprejeta. Zato bomo v jesenskem obdobju o teh temah opravili terenske posvete s člani in sindikalnimi zaupniki in na podlagi vaših mnenj in predlogov sprejeli odločitve o naših prihodnjih ravnanjih.

Milan Utroša, sekretar ZSSS

Poziv ministru in načelniku glede usklajevnja

Kategorija: Novosti
Zadetkov: 606

ZADEVA: POZIV NA USKLAJEVANJE

 

Spoštovana smo v letu reform in varčevalnih ukrepov. Intenzivnost reform na trgu dela, pokojninska reforma in še nekatere bodo vplivale tudi na organizacijo dela, odnose v obrambnem resorju in navsezadnje tudi na obrambno pripravljenost naše države.

V preteklosti so strokovne službe zelo slabo sodelovale s SMO, oz. ostalimi reprezentativnimi sindikati zato smo vseskozi bili pozabljeni pri določanju in odrejanju naših specifik že v osnovnimi zakoni (ZDR in ZPIZ-1). V letu 2011 smo se končno pričeli usklajevati in rezultati v ZPIZ-2 so bili takoj nam zapisani v dobro. Vsekakor, nismo uspeli vseh specifik opredeliti v ZPIZ-2, pa vse eno lahko zaključimo, da smo skupnimi močmi naredili veliko za lažje delovanje našega sistema.

Trenutno potekajo medresorska usklajevanja za novi ZDR in ZPIZ-2 kar pomeni, da že zamujamo pri usklajevanju. Pri ZPIZ-2 je ostalo še nekaj odprtih vprašanj, ki bi jih nujno morali uskladiti in skupno zagovarjati skozi razne oblike usklajevanja. Ne pozabite, da smo edini sindikat iz obrambnega resorja, ki ima člana (preko ZSSS) v ESS, kakor tudi člana v delovni skupini za poklicne pokojnine. Vsekakor ne smemo pozabiti na trg dela in novi ZDR.

Prepričani smo, da s skupnimi stališči lahko veliko pomagamo k ureditvi našega sistema, ki nam bodo dale dobre osnove za lažjo ureditev področne zakonodaje. Zato predlagamo, da nemudoma pričnemo s usklajevanjem. Na voljo smo tudi v poznih popoldanskih urah, pred pogajanjih oz. drugih obveznostih, katerih ni malo. Sedaj je še čas, da skupnimi močmi naredimo kak premik naprej.

Sindikati in politika ne bo čakala na našo togost in neodzivnost, morate pa vedeti da ostali sindikati (policisti, cariniki, pravosodni policisti) imajo zelo pogosta usklajevanja. Vsekakor, k usklajevanju je potrebno povabiti tudi gasilce, saj so vse eno del našega sistema.

 

Lep pozdrav.

Poziv ministru in načelniku glede usklajevnja

Kategorija: Novosti
Zadetkov: 577

ZADEVA: POZIV NA USKLAJEVANJE

Spoštovana smo v letu reform in varčevalnih ukrepov. Intenzivnost reform na trgu dela, pokojninska reforma in še nekatere bodo vplivale tudi na organizacijo dela, odnose v obrambnem resorju in navsezadnje tudi na obrambno pripravljenost naše države.

V preteklosti so strokovne službe zelo slabo sodelovale s SMO, oz. ostalimi reprezentativnimi sindikati zato smo vseskozi bili pozabljeni pri določanju in odrejanju naših specifik že v osnovnimi zakoni (ZDR in ZPIZ-1). V letu 2011 smo se končno pričeli usklajevati in rezultati v ZPIZ-2 so bili takoj nam zapisani v dobro. Vsekakor, nismo uspeli vseh specifik opredeliti v ZPIZ-2, pa vse eno lahko zaključimo, da smo skupnimi močmi naredili veliko za lažje delovanje našega sistema.

Trenutno potekajo medresorska usklajevanja za novi ZDR in ZPIZ-2 kar pomeni, da že zamujamo pri usklajevanju. Pri ZPIZ-2 je ostalo še nekaj odprtih vprašanj, ki bi jih nujno morali uskladiti in skupno zagovarjati skozi razne oblike usklajevanja. Ne pozabite, da smo edini sindikat iz obrambnega resorja, ki ima člana (preko ZSSS) v ESS, kakor tudi člana v delovni skupini za poklicne pokojnine. Vsekakor ne smemo pozabiti na trg dela in novi ZDR.

Prepričani smo, da s skupnimi stališči lahko veliko pomagamo k ureditvi našega sistema, ki nam bodo dale dobre osnove za lažjo ureditev področne zakonodaje. Zato predlagamo, da nemudoma pričnemo s usklajevanjem. Na voljo smo tudi v poznih popoldanskih urah, pred pogajanjih oz. drugih obveznostih, katerih ni malo. Sedaj je še čas, da skupnimi močmi naredimo kak premik naprej.

Sindikati in politika ne bo čakala na našo togost in neodzivnost, morate pa vedeti da ostali sindikati (policisti, cariniki, pravosodni policisti) imajo zelo pogosta usklajevanja. Vsekakor, k usklajevanju je potrebno povabiti tudi gasilce, saj so vse eno del našega sistema.

Lep pozdrav.

Darko Milenkovič

Predsednik