JA SOCCOM

1st August 10 JA Template

Petek, 09 21st

Last update09:33:18 AM

JA Slideshow Module

Novosti

Reforma trga dela

Kategorija: Novosti
Zadetkov: 326

Reforma trga dela je sprejeta!

Državni zbor RS jo je sprejel z veliko večino. Celo več, nobenega glasu proti ni bilo.

 

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)  bo pričel veljati 30. dan po objavi v Uradnem listu RS, torej v prvi polovici aprila. Namen novega ZDR je, da naj bi na eni strani povečeval fleksibilnost delovnega razmerja, po drugi strani pa odpravljal tako imenovano segmentacijo trga dela. Medtem ko je bila za delodajalsko stran prioriteta zmanjševanje stroškov dela (odprava dodatka za delovno dobo, plačanega odmora za malico, povračila potnih stroškov,....), je bilo za sindikalno stran najpomembneje vpeljati ukrepe, ki bodo zmanjševali segmentacijo trga dela in povečevali pravno varnost. Fleksibilnost delovnega razmerja se v novem ZDR kaže v postopkih zaposlovanja in odpuščanja, pri čemer pa pravna varnost delavcev ni zmanjšana. V bistvu so spremembe na tem področju predvsem uzakonile že oblikovano sodno prakso.

 

Kaj smo dosegli?

 

Na novo se uvaja ...

... odpravnine za določen čas,

... solidarna oziroma subsidiarna odgovornost delodajalcev za terjatve delavcev, ki so napoteni k drugemu delodajalcu,

... kvota agencijskih delavcev pri uporabniku in povečuje pravna varnost agencijskih delavcev,

... nov sistem delovnega razmerja za določen čas - potreba po delu za določen čas se bo po novem presojala zgolj po potrebi po delu in ne več tudi po delavcu,

... možnost, da delavec, ki je zaradi bolezni z dela odsoten več kot 30 dni, od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije neposredno zahteva izplačilo nadomestila plače, s čimer se želi preprečiti, da bi delodajalec nadomestilo plače zadrževal oziroma ga ne bi izplačal delavcu,

... možnost, da delavec, ki mu delodajalec ne bo v celoti plačal socialnih prispevkov, poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (z vsemi pravicami na zavodu za zaposlovanje in odpravnino), delodajalec pa bo imel zgolj tri delovne dni časa, da kršitev odpravi,

... določilo, da bo neplačevanje plač in regresa za letni dopust najstrožje sankcionirano,

...  institut plačilne liste kot izvršilnega naslova - delavec bo v primeru neizplačane plače, na podlagi izdane plačilne liste (izdaja plačilne liste je namreč obveznost delodajalca) neposredno vložil izvršilni predlog. Povedano z drugimi besedami: v primeru neizplačane plače ne bo več potrebno vlagati tožbe, temveč se bo lahko neposredno in takoj zahtevalo plačilo plače s pomočjo izvršbe, tudi z blokado transakcijskega računa delodajalca; podobno kot lahko npr. ponudnik mobilne telefonije na podlagi izdane položnice zahteva plačilo neposredno s transakcijskega računa uporabnika storitve),

... razširjena pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje za brezposelne osebe, ki so dopolnile 57 let ali ki imajo 35 let zavarovalne dobe - ti so upravičeni do plačila PIZ, če jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka največ dve leti.

 

Ureja se ...

... položaj ekonomsko odvisnih delavcev.

 

Povečuje se ...

... vloga predstavnikov zaposlenih pri urejanju delovnega časa,

... dostop mladih do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti,

... obseg pravic volonterskih pripravnikov (povrnjeni potni stroški in stroški za malico).

 

Ostaja ...

... plačan odmor za malico, dodatek za delovno dobo in povračilo potnih stroškov,

... nespremenjen sistem nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela,

... nespremenjen sistem določanja dolžine letnega dopusta, pri čemer zgornja meja dolžine dopusta (kar so zahtevali delodajalci) v zakonu ni določena,

... nespremenjena višina denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.

 

Na kaj opozarjamo?

 

Varstvo starejših delavcev se spreminja zgolj in izključno v delu, ki se nanaša na varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Po novem bodo pred odpovedjo varovani tisti delavci, ki bodo imeli 58 let starosti ali pa jim bo do polne upokojitve manjkalo 5 let pokojninske dobe. Opozoriti velja, da tisti delavci, ki danes uživajo zaščito pred odpovedjo, le-to obdržijo (za njih se ne spremeni nič), saj je prehod na 58 let starosti postopen in se zaključi v letu 2017.

Odpovedni roki se z novim ZDR sicer skrajšujejo, predvsem za tiste delavce, ki so pri delodajalcu zaposleni več kot 25 let (80 dni odpovednega roka), vendar pa je s kolektivno pogodbo dejavnosti možno ta rok tudi podaljšati ali skrajšati (vsekakor pa ne more biti nižji od 60 dni). Nadomestilo plače za čas čakanja na delo doma se iz sedanjih 100 % znižuje na 80 %, prav tako delavec, ki bo pri delodajalcu zaposlen manj kot pet let, ne bo upravičen do odpravnine ob upokojitvi (delodajalska stran je celo zahtevala ukinitev odpravnine ob upokojitvi v celoti, torej ne glede na obdobje, ki ga je delavec preživel pri posameznem delodajalcu).

Uvaja se začasno in občasno delo, in sicer za upokojence. Omejitve začasnega in občasnega dela so sicer postavljene v dokaj realne okvirje, a to področje bo potrebno zelo natančno spremljati, kar je tudi predvideno v reformi trga dela.

 

V ZSSS bomo v najkrajšem možnem času pričeli z izobraževalnimi seminarji o reformi trga dela po območnih organizacijah ZSSS. Nanje bomo vabili predsednike sindikatov v podjetjih, sindikalne zaupnike,..... pa tudi delavce, člane sindikatov.

 

Andrej ZORKO ZSSS

ZUJF in regres za leto 2013

Kategorija: Novosti
Zadetkov: 348

Zaradi vse večjega števila podanih vprašanj, glede  Regresa za letni dopust za leto 2013, vam prilagamo obrazložitev ZUJF-a, ki ga je podala vlada na svoji spletni strani .


Osnovne plače javnih uslužbencev so se s 1. junijem 2012 linearno znižale za 8 %. Z istim dnem sta se odpravili še preostali tretja in četrta četrtina nesorazmerja v osnovnih plačah. Tako po novem zaposleni prejemajo osnovno plačo, ki ustreza vrednosti plačnemu razredu, brez odbitkov od polne vrednosti plačnega razreda.

 

Odprava nesorazmerij v osnovnih plačah predstavlja velik dosežek pogajanj med reprezentativnimi sindikati javnega sektorja in predstavniki vladne strani, saj je po eni strani za večino javnih uslužbencev ta odprava nesorazmerij ublažila znižanje vrednosti plačnih razredov za 8 %, po drugi strani pa prispeva k transparentnosti osnovnih plač in poenostavlja postopke v zvezi z določanjem plače ob morebitnih zaposlitvah, premestitvah, imenovanjih v naziv ali višji naziv in ob napredovanjih v višji plačni razred. Z odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah ne bo več potrebno ugotavljati, kakšne so bile prevedbe za posamezna delovna mesta oziroma nazive ob prehodu v nov plačni sistem, saj razlike med vrednostjo plačnega razreda in dejanskim izplačilom osnovne plače ni več.

 

Glede na dejstvo, da se je 8 % znižanje vrednosti plačnih razredov plačne lestvice (spodnja tabela) zgodilo istočasno z odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah, je dejansko znižanje plač odvisno od tega, kolikšen znesek plačnega nesorazmerja se je posameznemu zaposlenemu v javnem sektorju še odpravilo, torej kolikšen je bil znesek odbitka od osnovne plače zaradi še ne odpravljenih plačnih nesorazmerij.

 

Spodnja tabela prikazuje razliko v vrednostih plačnih razredov plačne lestvice, veljavne pred 8 % znižanjem (1. januar 2011, ko se je vrednost plačnega razreda nazadnje spremenila) in po uveljavitvi ZUJF (1. junija 2012, ko so začeli veljati ukrepi znižanja plač v javnem sektorju na podlagi ZUJF).

 

 

Plačni razred

1. januar 2011

1. junij 2012

razlika

1

478,67

440,38

38,29

2

497,83

458,00

39,83

3

517,73

476,31

41,42

4

538,45

495,37

43,08

5

559,98

515,18

44,80

6

582,39

535,80

46,59

7

605,66

557,21

48,45

8

629,90

579,51

50,39

9

655,11

602,70

52,41

10

681,31

626,81

54,50

11

708,56

651,88

56,68

12

736,90

677,95

58,95

13

766,37

705,06

61,31

14

797,03

733,27

63,76

15

828,91

762,60

66,31

16

862,07

793,10

68,97

17

896,56

824,84

71,72

18

932,42

857,83

74,59

19

969,71

892,13

77,58

20

1.008,50

927,82

80,68

21

1.048,85

964,94

83,91

22

1.090,80

1.003,54

87,26

23

1.134,43

1.043,68

90,75

24

1.179,81

1.085,43

94,38

25

1.226,99

1.128,83

98,16

26

1.276,08

1.173,99

102,09

27

1.327,11

1.220,94

106,17

28

1.380,20

1.269,78

110,42

29

1.435,41

1.320,58

114,83

30

1.492,83

1.373,40

119,43

31

1.552,54

1.428,34

124,20

32

1.614,63

1.485,46

129,17

33

1.679,22

1.544,88

134,34

34

1.746,39

1.606,68

139,71

35

1.816,24

1.670,94

145,30

36

1.888,90

1.737,79

151,11

37

1.964,45

1.807,29

157,16

38

2.043,03

1.879,59

163,44

39

2.124,76

1.954,78

169,98

40

2.209,76

2.032,98

176,78

41

2.298,14

2.114,29

183,85

42

2.390,04

2.198,84

191,20

43

2.485,66

2.286,81

198,85

44

2.585,09

2.378,28

206,81

45

2.688,49

2.473,41

215,08

46

2.796,02

2.572,34

223,68

47

2.907,88

2.675,25

232,63

48

3.024,18

2.782,25

241,93

49

3.145,15

2.893,54

251,61

50

3.270,96

3.009,28

261,68

51

3.401,80

3.129,66

272,14

52

3.537,87

3.254,84

283,03

53

3.679,38

3.385,03

294,35

54

3.826,57

3.520,44

306,13

55

3.979,62

3.661,25

318,37

56

4.138,79

3.807,69

331,10

57

4.304,37

3.960,02

344,35

58

4.476,53

4.118,41

358,12

59

4.655,59

4.283,14

372,45

60

4.841,81

4.454,47

387,34

61

5.035,48

4.632,64

402,84

62

5.236,91

4.817,96

418,95

63

5.446,38

5.010,67

435,71

64

5.664,24

5.211,10

453,14

65

5.890,80

5.419,54

471,26

 

 

Regres za letni dopust za leti 2012 in 2013

Zaposlenim v javnem sektorju se v skladu z ZUJF regres za letni dopust za leti 2012 in 2013 izplača upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa.

 

Regres za letni dopust za leto 2012

Plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa

Višina regresa

(v EUR)

do vključno 13. plačnega razreda

692,00

od 14. do vključno 19. plačnega razreda

657,40

od 20. do vključno 26. plačnega razreda

493,05

od 27. do vključno 33. plačnega razreda

328,70

od 34. do vključno 39. plačnega razreda

164,35

od 40. do vključno 65. plačnega razreda

100,0

 

Regres za letni dopust za leto 2013

Plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa

Višina regresa

(v EUR)

do vključno 13. plačnega razreda

692,00

od 14. do vključno 30. plačnega razreda

484,40

od 31. do vključno 40. plačnega razreda

346,00

od 41. plačilnega razreda navzgor

0

 

 

Regres za letni dopust bo izplačan najkasneje do 1. julija 2012, kar je skrajni rok izplačila v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih.

Regres za prehrano

Regres za prehrano med delom znaša 3,52 evrov. Do njega so upravičeni vsi zaposleni, ki delajo več kot 4 ure dnevno ali če delajo krajši delovni čas na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali predpisov o starševskem dopustu.


Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela

Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada zaposlenemu, če razdalja od kraja bivališča do delovnega mesta znaša več kot dva kilometra. Zaposleni niso upravičeni do nadomestila v primeru organiziranega ali zagotovljenega brezplačnega prevoza na delo in z dela.

 

Če ima zaposleni v uporabi službeno stanovanje, ima pravico do povračila stroškov od kraja službenega stanovanja. Če zaposleni dodelitev službenega stanovanja zavrne, se mu povrnejo stroški prevoza od kraja dodeljenega službenega stanovanja oziroma kraja, iz katerega se dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji kraju opravljanja dela.

 

Zaposlenemu pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Če javni prevoz ni možen, se zaposlenemu prizna kilometrina v višini 8 % cene neosvinčenega 95-oktanskega bencina.

 

Mesečna višina povračila stroškov prevoza na delo in z dela ne more znašati več kot znaša višina minimalne plače. Izjema so javni uslužbenci, ki so premeščeni, prevzeti na podlagi zakona ali pa so po volji delodajalca sklenili pogodbo o zaposlitvi v drugem kraju.

 

 


Dnevnice za službena potovanja

Dnevnica za službena potovanja v Sloveniji znaša 16 evrov. Do nje je upravičen zaposleni, če službeno potovanje traja več kot 12 ur. Dnevnice za službena potovanja krajša od 12 ur zaposlenim več ne pripadajo. V primeru službenega potovanja v trajanju med 8 in 12 ur zaposlenemu pripada še en znesek za prehrano.

 

Višino dnevnic za službena potovanja v tujino uredi vlada z uredbo, v kateri bodo določene višine dnevnic ter drugi stroški.


Napredovanje

Javni uslužbenci in funkcionarji, ki v letu 2012 napredujejo v višji plačilni razred, pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačilnim razredom s 1. junijem 2013. Enako velja za javne uslužbence in funkcionarje, ki so v letih 2011 in 2012 napredovali v naziv ali višji naziv in niso pridobili pravice do plače v skladu s pridobljenim nazivom.

 

Javni uslužbenci in funkcionarji, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v višji plačilni razred ali višji naziv v letu 2013, v letu 2013 ne napredujejo.

Ne glede na zgoraj navedeno javni uslužbenci in funkcionarji v letih 2012 in 2013 pridobijo naziv ali višji naziv in pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega se javni uslužbenec premešča, oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi.


Določitev števila dni letnega dopusta v letu 2013

Zaposlenim od 1. januarja 2013 dalje pripada iz naslova delovne dobe, zahtevnosti dela, starosti javnega uslužbenca, socialnih in zdravstvenih razmer ter drugih kriterijev največ 35 dni letnega dopusta. Javnim uslužbencem se lahko določi največ 15 dodatnih dni letnega dopusta za posebne pogoje dela, upoštevaje kriterije in višine, določene v zakonih, podzakonskih predpisih, splošnih aktih in kolektivnih pogodbah.

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi

Javnemu uslužbencu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha na podlagi dokončnega sklepa, ki ga izda predstojnik prvi delovni dan po izteku dveh mesecev od izpolnitve pogojev.

 

Javni uslužbenec in delodajalec se v roku dveh mesecev od uveljavitve ZUJF zaradi zagotovitve nemotenega delovnega procesa lahko dogovorita za nadaljevanje delovnega razmerja, javnemu uslužbencu pa po prenehanju delovnega razmerja pripada pravica do odpravnine v višini treh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle 3 mesece oz. treh zadnjih mesečnih plač javnega uslužbenca, če je to zanj ugodneje.

 

Pogodba o zaposlitvi preneha veljati tudi javnim uslužbencem, ki zgoraj navedene pogoje izpolnjujejo na dan uveljavitve ZUJF, torej 31. maja 2012.

 

Odpravnina ob upokojitvi

 

Odpravnina ob odhodu javnega uslužbenca v pokoj znaša dve povprečni mesečni plači za pretekle 3 mesece v RS oz. dve zadnji mesečni plači javnega uslužbenca, če je to zanj ugodneje.

 

V primeru, da se javni uslužbenec upokoji v dveh mesecih po izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ima pravico do odpravnine v višini treh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle 3 mesece oz. treh zadnjih mesečnih plač javnega uslužbenca, če je to zanj ugodneje.

 

Odpravnina v višini treh povprečnih plač zaposlenega v RS za pretekle tri mesece oziroma tri zadnje plače zaposlenega, če je to zanj ugodneje, pripada tudi javnemu uslužbencu, ki se upokoji v roku dveh mesecev po uveljavitvi ZUJF.

Jubilejne nagrade

 

Zaposlenim v javnem sektorju pripada jubilejna nagrada v višini:
- za 10 let delovne dobe 288,76 evrov
- za 20 let delovne dobe 433,13 evrov
- za 30 let delovne dobe 577,51 evrov

 

Jubilejna nagrada se izplača zaposlenemu, ki je delovno dobo izpolnil pri delodajalcih v javnem sektorju.

 

Jubilejna nagrada se izplača zaposlenemu ob izplačilu plače v naslednjem mesecu po izpolnitvi pogojev.

POJASNILO

Kategorija: Novosti
Zadetkov: 365

ZAHTEVA za izplačilo odškodnine zaradi neizkoriščenih prostih dni na MOM

Dne 24.01.2013  smo na internetni spletni strani MORS zasledili pojasnilo z naslovom "Pojasnilo pravne službe v zvezi s pravico do počitka na MOM".

Pojasnjujemo :

MORS je z navedeno objavo in podanim odgovorom predstavnikov GŠSV na seji KSMO dne, 25.01.2013 zavzeli stališče, da zaposleni, ki so bili na  MOM od avgusta 2007 dalje, niso opravičeni do odškodnine zaradi neizkoriščenih dni tedenskega počitka na MOM.

Nadalje pojasnjujejo, da se je v vmesnem obdobju pravna podlaga spremenila in menijo, da pripadniki do odškodnine zaradi neizkoriščenih dni tedenskega počitka na MOM, na način, kot je bilo določeno v predhodno rešenih sodnih sporih, niso upravičeni.

 

Sindikat SMO, je po posvetu s svojimi pravnimi službami zavzel stališče, da bomo pridobili sodno prakso glede navedenem določilu iz 53. Člena, Zakona o službi v Slovenski vojski tako, da bomo pri pristojnih delovno socialnih sodiščih podali tožbe.

Če vojaška služba negativno vpliva na njihovo zdravje ?

Kategorija: Novosti
Zadetkov: 559

ZAHTEVA ZA SEZNAM POKLICNIH BOLEZNI

 

Na seji KSMO dne 25.01.2013 smo še enkrat vodili debato okoli kriterijev za podaljševanje pogodb o zaposlitvi. Zavedajoč se resnosti tematike in v prid lažji razjasnitvi škodljivega delovanja poklica na zdravstveno stanje pripadnika smo ugotovili, da nam manjka seznam poklicnih bolezni. Seznam smo iskali tudi v pristojni službi MDDSZ vendar ga nismo uspeli dobiti.

Seznam poklicnih bolezni bi lahko bil pokazatelj zdravstveni komisiji, ki bo ugotavljala oceno dela zmožnosti. Hkrati naprošamo, da nam seznam poklicnih bolezni dostavite, saj tak dokument ne more soditi v kontekst dokumentov z oznako tajnosti.  Pričela se bodo tudi pogajanja za nov pokojninski načrt, kakor tudi pregled poklicev in delovnih mest ki sodijo v sistem obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Ker imamo člana v omenjenih komisijah, bi nam bil seznam v veliko pomoč.

 

Lep pozdrav.

 

Darko Milenkovič

Predsednik

Članek :http://www.zurnal24.si/minister-ne-unicuje-vojske-clanek-177747

"V Slovenski vojski bomo v prihodnje namenili še več pozornosti varovanju zdravja zaposlenih in v zvezi s tem preventivnim zdravstvenim pregledom, s katerimi želimo pravočasno izključiti dejavnike tveganj za zdravje zaposlenih. Dolgotrajno opravljanje vojaške službe lahko zlasti pri vojakih pusti marsikatero negativno posledico, ki se lahko pokaže na zdravju šele pozneje, ko oseba ne opravlja več vojaške službe. Po našem mnenju je za pripadnike bolje, da se jim pogodba o zaposlitvi ne podaljša, če vojaška služba negativno vpliva na njihovo zdravje," pravijo na ministrstvu, kjer so prepričani, da bo omenjeni kriterij prispeval k dvigu profesionalne kakovosti in skrbi posameznika za osebno pripravljenost za nadaljevanje pogodbe za delo v Slovenski vojski.






Posredovano:

g. ALEŠ HOJS, minister za obrambo

brig. DOBRAN BOŽIČ, načelnik GŠSV