Novosti

Pojasnilo glede sodbe razlike regresa!

Zaradi ogromno vprašanj s strani članov SMO in tudi ostalih zaposlenih v obrambnem resorju, smo vam   dolžni pojasniti medijsko odmevne trditve sindikata SVS, ki se nanašajo na izrek sodbe, v katerem je navedeno, da izplačilo regresa velja samo za člane sindikata SVS

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (53. člen) določa, da se lahko na sodbo v kolektivnem delovnem sporu sklicuje vsak, kateremu je bila s sodbo priznana pravica (v konkretnem primeru pravica do polnega regresa). To pomeni, da  je za vse javne uslužbence (ne glede na izrek, da je delodajalec dolžan obračunati in plačati razliko regresa samo članom predlagatelja), pomembna ugotovitev v izreku sodbe, da so kršene pravice in na podlagi  le-te se lahko vsi javni uslužbenci nanjo sklicujejo in  zahtevajo izplačilo polnega regresa (seveda, če bo do pravnomočnosti sodbe prišlo).

OBŠIRNEJE:

V sindikatu SMO, smo se  pred vložitvijo ustavne presoje odločali med tremi možnostmi, in sicer:

• kolektivna tožba za izplačilo regresa za  letni  dopust na sodišče;

• ustavna presoja in po odločitvi ustavnega sodišča (odločitev sodišča je v tem primeru dokončna), takoj vložit poziv na izplačilo regresa pri pristojnem organu ter

• individualne tožbe za vsakega člana sindikata posebej z natančno izračunanim tožbenim zahtevkom.

 

Zavedali smo se, da gre pri zahtevku za izplačilo regresa za letni dopust za individualni zahtevek vsakega posameznika in da tudi v primeru dobljenega kolektivnega spora to samo po sebi še ne pomeni, da bodo delavci, člani sindikata, regres dejansko tudi dobili . Za izvršitev sodbe je namreč pomemben izračun za vsakega posameznika posebej, kar pa kolektivna tožba ne vsebuje. Tako je za samo izvršitev sodbe, tudi po pravnomočnosti, potrebno vložiti zahtevek za vsakega posameznika posebej, kar ponovno podaljša dokončno realizacijo dobljene sodbe in posledično nastanejo tudi dodatni stroški do tistih, ki jim je bila pravica kratena.

Iz slednjega zapisanega smo po tehtnem premisleku vseh možnih situacij, odločili, da vložimo presojo ustavnosti in predlagamo prednostno obravnavo. Temu je ustavno sodišče  tudi sledilo. S stroškovnega vidika (stroškov za vsakega člana posebej) ter tudi s časovnega vidika, je namreč to najhitrejša pot, ki lahko najhitreje pripelje do cilja  to je v našem primeru razlike  do izplačila razlike do polnega regresa.,  saj  postopek na Višjem sodišču lahko traja še zelo dolgo.

Pot, katere posledica pa je vložena presoja ustavnosti, pa je pot, kjer lahko ustavno sodišče naloži odpravo protiustavnosti in je ta odločitev dokončna ter nanjo ni mogoča pritožba. Odgovor na vprašanje,  katera sodba ima večjo težo,  je glede na navedeno verjetno zelo enostaven, istočasno pa je to tudi odgovor vsa vprašanja s strani zaposlenih v teh dneh, zakaj SMO ni vložil kolektivne tožbe.

 

Kljub vsemu upamo, da bo odločitev sodišč glede izplačila regresa postala pravnomočna, pa naj bo to kolektivna tožba ali v našem primeru ustavna presoja, pomembno je  saj bodo na podlagi izreka lahko zaposleni (tako člani, kot nečlani sindikata, zaposleni v SV in tudi civilni del, pa seveda tudi ostali javni uslužbenci)  na svojo željo podali zahtevke za izplačilo razlike do polnega regresa in prišli do pravice, ki jim pripada.